Veliko število študij je žal potrdilo dvome nekaterih prvih pionirjev na tem področju – visokonapetostni električni vodi povzročajo raka !!

Prvo znana študija, ki je potrdila statistično pomembno povezavo med levkemijo in visokonapetostnimi vodi so izvedli l. 79′ v Denverju, ZDA. Niso merili sevanja, ampak so preučili zgolj geografske podatke v povezavi s podatki o mortaliteti. Pri otrocih, ki so umrli zaradi levkemije, so ugotovili, da je podana TRIKRATNA večja smrtnost pri tistih, ki so živeli v oddaljenosti 40m od daljnovodov.

Leta 82′ je dr. SAMUEL MILHAM objavil rezultate študije, ki je pokazala, da imajo delavci, ki delajo na visokonapetostnih vodih znatno večje možnosti, da zbolijo za levkemijo, kot delavci v ostalih poklicih. Leta 90′ je objavil še eno študijo, ki potrjuje prejšnjo, in sicer je opazil korelacijo med delavci, ki so delali v topilnici aluminija, kjer so uporabljali veliko količino elektrike in stopnjo obolelosti za rakom.

Na Švedskem so l. 92′ prišli do podobnih rezultatov. Odrasle osebe, ki so živele 50m od visokonapetostnih vodov, so bile DVAKRAT bolj izpostavljene levkemiji, kot tiste, ki so živele izven tega območja. Odkrili so tudi druge statistično pomembne povezave; poleg oddaljenosti se je tveganje povečevalo tudi z samo močjo sevanja in obdobjem izpostavljenosti visokonapetostnemu sevanju.

Dr. GILES THERIAULT je l. 94 preučil 4151 izmed 233.299 električnih delavcev, ki so zboleli za rakom in odkril, da obstaja TRIKRAT večja pojavnost raka, pri tistih, ki so bili pri delu izpostavljeni večjemu sevanju.

Rezultati raziskave Univerze v Oxfordu so pokazali, da imajo otroci, ki živijo 200m od visokonapetostnih električnih vodov, 70% več možnosti, da zbolijo za levkemijo, kot tisti, ki so živeli 600m dlje od visokonapetostnih vodov. Študija je pokazala tudi, da imajo otroci, ki živijo v oddaljenosti 200-600m od visokonapetostnih vodov 20% več možnosti, da zbolijo za levkemijo, kot tisti, ki živijo izven tega območja.